Pametna mesta in skupnosti t.i. pametna občina sta v svetu vedno večji trend, ki ga želijo vzpodbujati prav vse države v EU. V letu 2021 je Slovenija za razvoj pametne občine in pametnega mesta pridobila nepovratna evropska sredstva, katera so v celoti namenjena prav digitalizaciji slovenskih skupnosti.
Ste se že kdaj peljali z avtom po mestnem središču, kjer so se semaforji avtomatsko preklopili na zeleno luč takoj, ko ste se želeli ustaviti? Ali pa ste morda parkirnino za zakup parkirnega mesta kupili kar preko aplikacije, ki ste si jo namestili na svoj pametni telefon? To sta le dva izmed mnogih primerov dobre prakse kjer se mesta, vasi ali skupnosti tehnološko razvijajo za dobrobit vseh meščanov in vaščanov.
Glede na to, da sodelujemo na razpisu razvoja pametnih mest bi Vam želeli na kratko predstaviti naše rešitve, ki temeljijo na več letnih izkušnjah z varčevanjem z energijo, upravljanjem s parkirnimi mesti in inovativno idejo o odlaganju in pobiranju smeti.
1. Kvaliteta zraka in varčevanje z energijo v občinskih zgradbah za pametna mesta (pametna občina)
Kvaliteta zraka je ključna tako pri reševanju in preprečevanju prenosa okužb virusa COVID-19 , kakor tudi za dobro počutje vseh ljudi, ki v neki občinski javni zgradbi preživljajo veliko časa. Veliko šol, vrtcev, domov, zavodov, itn. je bilo zgrajenih in na zadnje obnovljenih kar nekaj časa nazaj. V takšni infrastrukturi je kvaliteta zraka ob dotrajani opremi in materialih še toliko bolj relevantna. Da bi torej v vseh javnih prostorih zagotovili najboljšo kvaliteto zraka je za to potrebno vključiti prvo stopnjo avtomatizacije zgradb.
Pri podjetju Andivi smo pripravili rešitev problema na način vgradnje industrijskih senzorjev za merjenje kvalitete zraka in temperature v vsako učilnico. Na podlagi analize bodo pristojni enostavno ugotovili anomalije med prostori in na občinski ravni tudi zgradbami (šolami, vrtci, zavodi,…). S takšnim pristopom bodo prihodnje naložbe v obnovo javne infrastrukture bile bolj pregledne in transparentne ter dale točne odgovore na vprašanja, katera zgradba potrebuje novo toplotno črpalko, prezračevanje, itn.
S takšnim pristom nadzora, beleženja in možnosti analiziranja zraka prihranimo med 5-10% stroškov, ki so namenjeni za energetiko. Marsikdo se na tem mestu lahko vpraša kako, če pa se centralni sistem ogrevanja ni spremenil? Res je, da je sistem popolnoma enak, ampak aplikacija, ki pristojnega upravitelja obvešča, kdaj je potrebno za najmanjšo porabe energije ogreti učilnico št. 4 in 18, da bomo dosegli boljši izkoristek celotne energije za celi objekt, ali pa kdaj je potrebno učilnico prezračiti in koliko časa, ali pa v kateri učilnici je poleti najbolj toplo in lahko klimatsko napravo namesto pred zbornico namestimo ravno v njo, pa vse predstavljajo praktične rešitve, ki govorijo v prihranku sredstev.
Na podlagi takšne osnovne celovite rešitve centralno nadzornega sistema bo pametna občina torej dobila eno enotno aplikacijo s katero bo mogoče v več-nivojih upravljati z vso občinsko infrastrukturo.
Več informacij lahko preberete tukaj:
2. Razvoj pametne občine z uporabo lokalne meteorološke postaje
Kaj lahko dodatna občinska meteorološka postaja prinese za ravoj pametnih mest in pametnih občin, kar nacionalni vremenski inštitut ARSO že ne ponuja? Veliko. Ponudi lahko nadzor mikro klime lokalnega območja. Vemo, da so neobičajni vremenski pojavi vedno bolj pogosti, in da lahko prihaja celo do takšnih mikro sprememb, da na eni strani občine dežuje ali pada toča, na drugi strani pa sije sonce. V takšnih primerih pride do izraza lokalna meteorološka postaja saj lahko zazna nenadne spremembe, ki jih z vremensko sliko prednodno ni mogoče zaznati.
Pametne občine lahko takšne meteorološke postaje uporabijo za avtomatizacijo vseh vrst svojih občinskih zgradb, kot npr. šole, vrtce, bolnišnice, zavode, občinske zgradbe, itn. Avtomatizacija zgradbe je stroškovno lahko velik zalogaj. Kaj pravzaprav je mogoče v zgradbi avtomatsko krmiliti? Zapiranje oken, žaluzis, prilagajanje gretja ali ogrevanja, merjenje kvalitete zraka, itn.
S pomočjo meteorološke postaje torej razvoj pametnih mest oz. pametnih občin omogoča nadgrajevanje infrastrukture skozi leta, saj se zavedamo, da tega ni mogoče narediti čez noč.
Več informacij lahko preberete tukaj:
3. Inovativno ravnanje z odpadki
Odpadki predstavljajo največji svetovni problem. Kako se znebiti vseh odpadkov, če pa jih človek pridela več kot jih je mogoče dovolj hitro reciklirati? Problema rešiti kratkoročno se ne da, lahko pa pripomoremo, da se odlaganje in pobiranje odpadkov avtomatizira do te mere, da je za človeka takšno početje naravno in normalno, za pobiralce smeti pa čim bolj stroškovno ugodno.
Senzor za merjenje napolnjenosti koša deluje s pomočjo senzorja za ultrazvok. Ta zna oceniti točno vsebnost napolnjenosti koša, hkrati pa poslati točne podatke o lokaciji, imenu, kakšne smeti se v njem nahajajo in njegovo napoljenost. Senzor komunicira preko več različnih omrežij: LoraWan, GSM, WiFi,… Z možnostjo izbire takšne povezljivosti in različnih modelov je idealna rešitev za implementacijo v vse tipe smetnjakov in košev.
Aplikacijo je mogoče upravljati iz dveh različnih perspektiv. Kot občan je mogoče videti kje je najbližji prosti koš, kot upravitelj pa avtomatsko načrtovati najbolj optimalno stroškovno pot pobiranja le-teh. Vse to aplikacija tako za uporabnika kot upravitelja naredi sama.
Razvoj pametnih mest in pametnih občin torej stremi k lepšemu okolju že danes. Mi občani in vsi ljudje sveta pa nalogo, da ga varujemo in nikakor ne onesnažujemo. Če bomo to začeli početi v kratkem, bomo morda čez 50 let uspeh proslavljali z zmago človeštva, isto, kot se bo v primeru, da premagamo epidemijo.
Za več informacij nas kontaktirajte.
