Pametni rastlinjak lahko izdelate povsem na novo ali pa svoj obstoječi rastlinjak nadgradite s sistemom za avtomatizacijo. Le ta bo namesto vas nadzoroval in upravljal s vsemi ključnimi elementi, da bo pridelek zrastel najboljši.
1. Kaj je pametni rastlinjak?
Rastlinjak predstavlja pomemben dodatek k vrtu, ki ga lahko s pridom izkoristimo za različne vrtnarske aktivnosti. Uporablja se predvsem v času, ko so vremenske razmere manj ugodne. Rastlinjaki so danes dostopni v veliko različnih oblikah, velikosti, materialih. Prednost rastlinjakov je ta, da lahko pridelujemo pridelke tudi, ko vremenski pogoji niso idealni za naše rastline.


S pomočjo naših produktov (senzorji temperature, senzorji vlage, senzorji kakovosti zraka, krmilnik U-DDC, vhodno-izhodna naprava U-MIO, kompaktne vremenske postaje in meteorološki senzorji …) lahko ustvarimo pametni rastlinjak. Razlika med rastlinjakom in pametnim rastlinjakom je ta, da slednji meri, nadzoruje in upravlja s pogoji, kateri so najbolj primerni za rastline v njem. Pametni rastlinjak je zraven vse avtomatizacije mogoče tudi upravljati preko računalnika, mobilnega telefona ali tabličnega računalnika.
2. Kakšna je najboljša postavitev za pametni rastlinjak?
Postavitev in izdelava pametnega rastlinjaka mora biti narejena po enakih kriterijih, kot pri navadnem. Najprimernejši prostor za postavitev je odprt, zavetrn in dovolj svetel. Lahko je tudi ob stavbi, če je lega delno senčna, saj se rastlinjak v vročih poletnih dneh v nasprotnem primeru lahko pregreje. V senci rastlinjak naj ne bi bil več kot nekaj ur dnevno. Poleti najbolje svetlobo izkoristimo, če je pametni raslinjak z daljšo stranico postavljen v smeri sever – jug. Pozimi in spomladi pa bo pridelovanje najbolj plodno, ko je sonce nizko, torej je najbolj primerna postavitev v smeri vzhod – zahod. Izdelava pametnega rastlinjaka torej terja veliko časa, da ga postavimo na najbolj primerni lokaciji.
Rastlinjak je potrebno torej namestiti tako, da rastline zjutraj dobijo jutranjo sončno svetlobo iz različnih smeri. Do približno poldneva atmosfera ni kondenzirana in skozi njo dobro prehajajo sončni žarki. Spekter sončnih žarkov je v tem obdobju zelo koristen za rastline. Ko pade mrak, se temperatura rastlinjaka skupaj z okolico zmanjšuje. Upočasni se tudi fotosinteza. Zato je postavitev rastlinjaka zelo pomemben proces. Da zagotovimo optimalno naravno sončno razsvetljavo je priporočljivo, da se severni del rastlinjaka obrne za 15 stopinj.


3. Kaj vse lahko pametni rastlinjak dela sam?
Tehnologija se v današnjem svetu razvija s svetlobno hitrostjo. Nič drugače ni v primeru uporabe senzorjev, aparatov in ostalih potrebščin, za izgradnjo pametnega rastlinjaka. Pametni rastlinjak lahko s pomočjo tipal torej meri, avtomatsko upravlja in predvidi najboljše možne klimatske pogoje. Za popolno avtomatizirano delo potrebujemo naslednje:
- senzor za temperaturo,
- senzor za vlago,
- senzor za kakovost zraka in CO2,
- senzor za hitrost in smer vetra,
- senzor za osvetljenost,
- vremensko postajo.
S pomočjo Andivi produktov lahko dosežemo popolno avtomatizacijo sistema, ki ga vodimo s krmilnikom U-DDC, le ta pa lahko upravlja naslednje:
- avtomatsko odpiranje oken in loput,
- odpiranje in zapiranje elektronskega ventila za namakalni sistem,
- spuščanje in dviganje senčil,
- prezračevanje in nadzor temperature …
4. Nadzor temperature v pametnem rastlinjaku
Ogrevanje in hlajenje rastlinjaka sta izjemno pomembna faktorja, ki sta predvsem odvisna od rastlin, ki jih gojimo v pametnem rastlinjaku. Za ogrevanje so najbolj primerni električni grelniki, saj so najbolj zanesljivi in učinkoviti. V poletnih mesecih pa jih lahko uporabimo tudi kot ventilator za dodatno hlajenje rastlinjaka.
Temperaturo lahko s pomočjo temperaturnih senzorjev v pametnem rastlinjaku merimo zelo natančno. Najbolj primerni so naslednji temperaturni senzorji:
5. Zračenje in kvaliteta zraka v pametnem rastlinjaku
Za rast rastlin je izjemno pomembno, da je rastlinjak dobro prezračen, saj le-to uravnava notranjo vlažnost, temperaturo in zmanjšuje koncentracijo plinov. Obstaja veliko različnih profesionalnih sistemov prezračevanja rastlinjaka, vendar so le-ti primerni za večje rastlinjake. Zelo dobri so sesalni ventilatorji, ki delujejo na enak princip, kot kuhinjska napa.
V manjših pametnih rastlinjakih, kateri ne potrebujejo sesalnih ventilatorjev pa je dovolj, če poskrbimo za odpiranje oken ali loput. V poletnem času je boljše odpirati lopute ali okna na vrhu rastlinjaka, v zimskem pa ona, ki so narejena čim nižje tlom.
Kvaliteto zraka lahko enostavno izmerimo na več načinov, in sicer:
Senzorji lahko nadzorujejo vklop ali izklop sesalnega ventilatorja, kakor tudi avtomatsko odpiranje in zapiranje oken oziroma loput. V zelo velikih rastlinjakih tudi oboje ali področno (potrebno več senzorjev za natančno izmero na večih lokacijah).
6. Nadzor svetlobe v pametnem rastlinjaku
Svetloba znatno vpliva na klimatske pogoje v rastlinjaku. Direktna svetloba poleti lahko rastline celo ožge, zato je potrebno svetlobo zelo natančno nadzorovati.
Navadno se na zunanji strani rastlinjakov namestijo senčila, saj je s tem je njihov učinek najboljši. Intenzivnost potrebnega senčenja je odvisna od rastlin in letnega časa. Po navodilih strokovnjakov naj bi zasenčili približno petdeset odstotkov (50 %) površine skozi katero svetloba prehaja.
Da bi zagotovili popolne pogoje tudi na področju osvetljenosti in direktne svetlobe, je za to najbolje izbrati naslednje senzorje:
S pomočjo njihovih izmer je mogoče nato avtomatsko krmiliti senčila, pokrivne mreže in tako rastlinam zagotoviti točno določen odstotek zahtevane svetlobe.
V slabšem vremenu, ko je sončne svetlobe malo, pa lahko s pomočjo uporabe razsvetljave zagotovimo tudi umetno svetlobo in na umetni način vzpodbujamo dodatno fotosintezo.
7. Nadzor vlage v pametnem rastlinjaku
Vlaga v prostoru in oskrba rastlin z vodo predstavlja najbolj pomembno funkcijo, da rastline zrastejo tako, kot si želimo. S pomočjo električnega ventila in senzorjem vlage lahko ustvarimo popolnoma avtonomno zalivanje gojenih rastlin. Senzor vlage iz zraka namreč sistemu sporoči takoj, ko je le-ta presuh. Sistem za nadzor vlage lahko nadgradimo tudi z merjenjem vlage v zemlji in tako zagotovimo najbolj optimalne razmere za rastline. Primerni senzorji vlage so:
- Kombiniran senzor temperature in relativne vlažnosti ANDARFT/R-X/S,
- Javljalnik rosenja ANDTPW (potisne se ga lahko v zemljo),
- Senzor za dež ANDRGM,
- Kompaktna vremenska postaja ANDWST 1 – 6 (več verzij).
Senzor za dež ali vremenska postaja lahko zagotovita, da se lopute in okna odprejo v primeru dežja. S tem rastline lahko zalijemo z deževnico in tako privarčujemo stroške zalivanja.
8. Nadzor vetra v pametnih rastlinjakih
Na rastline same in tudi na klimatske pogoje v rastlinjaku izjemno vpliva tudi veter. S pomočjo vetra lahko rastlinjak prezračimo in ohladimo. V kolikor je veter dovolj miren. Problem nastane takrat, ko je veter močan, v rastlinjaku pa bi bila odprta okna in lopute. Zelo močan veter oziroma burja lahko rastlinjake celo uniči.
Zato je izjemno pomembno, da njegovo moč in smer nadziramo in njegovo moč izkoristimo. To lahko storimo s pomočjo naslednjih senzorjev:
9. Upravljanje celotnega pametnega rastlinjaka
Pametni rastlinjak, ko smo mu dodali vse želene senzorje in naprave, s katerimi si želimo olajšati pridelovanje, je pomembno tudi dobro načrtovati in programirati. Želja vsakega vrtnarja je, da bi pridelek bil čim boljši, lepši in izvrstnega okusa.
Vse potrebne komponente lahko priključimo s pomočjo vhodno-izhodnih naprav U-MIO na krmilnik U-DDC, kateri predstavlja osrčje avtomatizacije rastlinjaka. Odločimo se lahko za več načinov upravljanja, od prikazovanja podatkov na zaslonu, do popolne avtomatizacije vseh naprav.
Takšen sistem ali ekosistem, ki si ga ustvarimo s pomočjo krmilnika U-DDC, lahko upravljamo in preglejujemo vsepovsod. Dostopen je namreč v mobilnem telefonu, tablici in računalniku preko vašega priljubljenega brskalnika.