Hotelski termostat – Optimizacija porabe energije z nalepko za varčevanje energije ob termostatu
Hotelski termostat in več desetletij ustaljena praksa, ki je v hotelih vsesplošno sprejeta, je optimiranje pranja brisač iz kopalnic hotelskih sob. Slednje so hotelirji rešili z osveščevalno nalepko v kopalnici, ki gosta spodbuja k odgovornosti do okolja in ga prosi za naslednje:
brisače, primerne za uporabo, obesite na obešalnik oziroma odložite na polico,
brisače, ki so tako umazane, da več niso primerne za uporabo, vrzite na tla ali odložite na rob kadi.
Lastniki in upravniki se namreč dobro zavedajo, da je na tak način možno zlahka prihraniti nekaj energije in nekaj vode. Navidez majhen prihranek, ki nikakor ni zanemarljiv, saj ko ga skaliramo na vse hotelske sobe in pomislimo, da hotel obratuje 24 ur na dan, 365 dni v letu, pridemo do ogromne količine brisač, ki jih ni bilo treba oprati ter zanje trošiti vode in elektrike.
Ogromno majhnih prihrankov se tako pretvori v en velik finančni prihranek, ki za hotelirja seveda pomeni varčevanje. Zadeva je izjemno preprosta, saj je lahko ROI (return of investment) za ceno tako preproste ideje, kot je nalepka v hotelski kopalnici, najverjetneje pod mesecem dni.
Pri podjetju Andivi smo prišli na idejo, da bi lahko hotelirjem pomagali varčevati s pomočjo posebne nalepke, ki gosta osvešča o porabi energije pri termostatu oziroma optimizacij energije za hlajenje poleti ter ogrevanje pozimi. Na tak način bi skušali prezrcaliti ustaljeno prakso z brisač tudi na termostate.
Če gosta preprosto osvestimo o tem, da s spremembno temperature pomembno vpliva na varčevanje energije, bodo ekološko zavedni gostje dvakrat premislili, preden bodo spremenili temperaturo na termostatu.
Cilj te nalepke je, da gost spreminja temperaturo na termostatu le v primerih, ko je slednje neizbežno potrebno. Nalepka s tem gosta spodbuja k temu, da ne spreminja temperature na termostatu in prepusti vodenje oziroma uravnavanje temperature hotelskemu managementu. Ta pa je temperaturo nastavil na prijetnih 21°C – 22°C, kar je optimalna točka med ugodnim počutjem (za večino gostov) in energetsko porabo.
Poglejmo tipičen poletni scenarij.
Gost prvič pride v sobo, ki je normalno temperirana ali morda nekoliko toplejša – recimo okoli 23°C – 24°C poleti. Ker se gostu soba zdi vroča, bo nemudoma znižal temperaturo. Velika nevarnost pa je, da bo termostat nastavil na najnižjo možno temperaturo. Slednje nastane tudi iz zmotne predpostavke, da nižje kot bo nastavljena temperatura, hitreje bo v sobi hladno, kar pa ne drži.
Obratno velja pozimi,
kjer lahko gost zaradi nekoliko hladnješe sobe temperaturo ob prihodu nastavi na maksimum, da bi sobo čim prej segrel. Nato pa kasneje odpira okna, da bi s tem nekoliko sobo ohladil. Tako je hotelu podvojil energetske stroške, saj je po nepotrebnem sobo ogrel, nato pa jo z odpiranjem oken ponovno ohladil, namesto da bi prestavil termostat na nižjo temperaturo.
Prepričanje, da se bo soba hitreje ogrela, če se temperatura nastavi na maksimum oziroma da se bo soba hitreje ohladila, če se temperatura nastavi na minimum, je zmotno.
Temperatura in hitrost ogrevanja oziroma hlajenja ne rasteta linearno, a je takšno razmišljanje ljudem iz nekega razloga intuitivno.
Naše izkušnje in podatki iz termostatov govorijo, da večina ljudi tega ne ve in na tak način še dodatno po nepotrebnem troši energijo.
Andivi si je zamislil nalepko za varčevanje energije za hotel
Goste bi nalepka lahko naslavljala na primer tako:
Hotelski termostat, Nalepka za varčevanje energije
To nalepko bi namestili ob vsakem termostatu v vsaki hotelski sobi. Prepričani smo, da je ROI te nalepke vsaj tako odličen, kot je ROI nalepke, ki skuša zmanjšati količino za pranje potrebnih brisač. Morda je na tak način možno z nalepko ob termostatu prihraniti celo več energije kot pri nalepki za brisače, saj gost ne bo več slepo prestavil termostata na minimum ali maksimum.
Za konec še majhno presenečenje. Pri podjetju Andivi smo se odločili, da bomo omenjeno idejo tudi uresničili. Prav to nalepko lahko od danes naprej dobite pri nas! Brezplačno si jo lahko prenesete tukaj ter si jo natisnete sami. Na voljo je v slovenskem, angleškem, nemškem in hrvaškem jeziku.
